Spoštovani,
Z našo zgodbo smo začeli kar nekaj let nazaj s ciljem razvijanja vinskega turizma Vipavske doline. Spominjam se samih začetkov, ko se v Vipavski dolini sploh še ni govorilo o turizmu, ko smo svojo idejo Winestronaut predstavljali domačim vinarjem in so se nekateri, predvsem iz starejše generacije, čudili in spraševali na način: “Kdo pa bo prišel v moj hram?”
Ta zapis sem se odločil napisati, ker tako čutim in ker sem obležal v postelji z vročino. Delo na sebi mi veliko pomeni in enostavno vem, da je za vse to kriv način življenja, ki ne pusti dihat. Način, ki zahteva od nas, da nimamo samo ene zaposlitve, ampak več njih, da lahko sploh ustvarjamo dostojno življenje zase in družino.
Čas tako postaja naša največja dobrina. Tisto malo kar ga ostane lahko pokurimo za vmesna druženja, sprejeme, delavnice in druge dogodke, ki so vezani na vse tiste naše omenjene zaposlitve. Jaz osebno sem raje doma z družino, ki jo že tako malo vidim. Tisti podzavestni klici: “uf če me ne bo tam, bom to zamudil; če me ne bo tam, ne bom dostopal do informacij.”, tisti klici naj se kratkomalo jebejo.
Na bruhanje mi gre ko slišim, da se tovarna, ki proizvaja zdravila hvali kako je letos podvojila prodajo zdravil. Vedno ta vseprisotna želja po več in več. Kdaj bomo dojeli, da ne moremo neomejeno rasti na omejenem planetu?
Kar vam hočem povedati je, da se v zadnjih treh letih ekstremno trudimo, da naredimo manj. In tisto manj na najboljši možni način. Začeli smo pri sebi. Winestronaut je trajnostna interpretacija lokalne vinske kulture, takšno filozofijo smo si postavili na samem začetku in za tem stojimo in v to trdno verjamemo. V zadnjih letih se je na žalost pravi pomen besede trajnost popolnoma zameglil in se izprijeno uporablja navadno kot trendovska beseda, skupaj s pridevniki, ki nakazujejo vrnitev k naravi, h koreninam a nimajo s tem niti malo skupnega. Trajnostnega razvoja ne bo dosegel oz. bolje rečeno ohranil nihče v trenutnem sistemu izkoriščanja, nihče. Kajti točno to počneš, če hočeš proizvajati vedno več, izkoriščaš sebe, zemljo, človeške vire in vse kar pride zraven.
Narediti manj v svetu, kjer je ves sistem narejen na več, pa ni tako enostavno. Najprej se moraš boriti s poplavo poslovnih strokovnjakov in guru lajf koučou, ki te neprestano kličejo in ti na vse načine skušajo dopovedati, kaj vse bi moral narediti, da bi prodal še več programov Winestronaut, da bi privabil še več turistov. Potem moraš vse to razlagati tudi prijateljem, ki ti hočejo le dobro. Da se tako obnašamo je popolnoma stvar naše odločitve, nekateri so mi že dejali, da sem neumen, da zamujam izredne priložnosti. Jaz mislim, da ne zamujam prav nobene.
Stvar je tu zelo zelo enostavna. Če smo mi kot vodniki spočiti in nismo preobremenjeni smo pač veseli in sproščeni in takšno energijo damo naprej na naše goste. Ne smemo pozabiti, da so tej gostje na dopustu in iščejo prav to: sproščenost v tem napetem svetu. To je za nas edini pravi 5 zvezdični turizem. Nikoli ne bom razumel in sem popolnoma proti, da se uspešnost turizma meri s številom gostov, kjer se moramo truditi, da jih je vsako leto več. To je zame neumnost. Nič kolikokrat smo v vseh teh letih že imeli goste, ki so se zaradi vse prisotne sreče in zadovoljstva preprosto zjokali. Če hočeš boš v človeku videl človeka in samo to je to kar šteje v svetu gostoljubja. Lahko boš pač videl le hodeče evre, in točno to boš videl, ko boš začel delati preveč in v smeri, da je vedno več gostov merilo turističnega uspeha neke države, destinacije ali tvoje restavracije. Izgubil se boš v lastnem delu in temu kar bi moralo trajati bo potekel rok trajanja.
V času pisanja pisma sem tudi dobil povabilo na novo delavnico, kjer bodo ustvarjali nova 5 zvezdična trajnostna doživetja. Do zvezd je še daleč ali pač ne.
Matjaž
